Če ste sobodajalec, potem ste seznanjeni z vso birokracijo, ki vam krade čas s pošiljanjem podatkov o svojih gostih na več različnih uradnih organov. Natančneje na štiri (Policija, občina, Finančna uprava RS in Statistični urad RS).
Temu kmalu morda ne bo več tako, saj je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog, da se poročanje združi s spremembo Zakona o prijavi prebivališča, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa, da se zaradi te poenostavitve spremeni Zakon o gostinstvu.
Z aprilom so pričeli veljali višji pavšalni prispevki za podjetnike s popoldanskim s. p.. Višji bo namreč del pavšalnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delavec lahko samostojno izbere le en dan koriščenja letnega dopusta oziroma en teden med šolskimi počitnicami, če ima šoloobveznega otroka, preostala izraba letnega dopusta pa je lahko določena s strani delodajalca.
O preostalih dneh se mora, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dogovoriti z delodajalcem. Število dni in izraba letnega dopusta je lahko ob zakonu določena tudi v panožnih kolektivnih pogodbah ali internih aktih, vendar v njih izraba letnega dopusta na more biti določena v nasprotju z ZDR-1.
Vlada se ne strinja s predlogom, da bi ukinili davčno potrjevanje računov malih zavezancev. Na zadnji seji so namreč zavrnili predlog spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) v katerem so poslanci predlagali razširitev izjem za davčno potrjevanje računov malih zavezancev.
Če bi bil predlog sprejet, bi to pomenilo, da davčno potrjevanje računov ne bi bilo več obvezno za 49 odstotkov zavezancev, ki so vključeni v sistem davčnega potrjevanja računov in sedaj davčno potrjujejo račune, so sporočil z Ministrstva za finance.
Ločen poslovni račun za s.p. od 15.12.2015 ni več obvezen (37. člen Zakona o davčnem postopku ; Uradni list RS 91/2015 30.11.2015). Namen zakonodajalca je bil znižanje stroškov s.p., vendar je ta poteza zakonodajalca nepremišljena in ne prinaša pomembnih koristi samostojnim podjetnikom.
Objavljamo pogosta vprašanja in odgovore s strani FURS vezane na Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC).
Vprašanje 1: Kakšne so možne oblike zaposlitve po ZPDZC-1?
Delo se lahko opravlja na osnovi različnih pravnih podlag, pri izbiri pravne podlage pa je potrebno izhajati iz dejanske narave opravljanja dela. Delo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi (delovno razmerje), pogodbe civilnega prava, začasnega in občasnega dela upokojencev ter študentskega dela.
Za leto 2015 se pri obdavčevanju obresti od denarnih depozitov (to so depoziti in varčevanja) pri bankah in hranilnicah uporabljajo določila Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Če skupni znesek obresti denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih skladno s predpisi v Sloveniji, ter v bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, ki je bil dosežen v davčnem letu 2015, presega 1.000 EUR, morate davčni rezidenti Slovenije do 28. februarja 2016 vložiti posebno davčno napoved na predpisanem obrazcu
Do avgusta 2016 bodo morali vsi podjetniki, ki so za nekaj sto evrov kupili že ustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo (ustanovitev d. o. o.) in imeli zaradi tega v svojih poslovnih knjigah knjiženo posojilo lastnikom oziroma družbenikom do višine ustanovnega kapitala, to posojilo vrniti podjetju.
Do 31. marca 2016 je čas, da svoje zaposlene pisno obvestite o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. S tem obvestilom delavcu sporočite, kako je opredeljen njegov letni dopust oziroma, koliko dni letnega dopusta mu pripada.
Pri sestavi obvestila o odmeri letnega dopusta je potrebno upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), panožne kolektivne pogodbe, splošne akte delodajalca in delavčevo pogodbo o zaposlitvi.