Obravnava vrednostnih bonov je v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto vrednostnega bona.
Kadar se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blagaali storitve, je po DDV zakonodaji treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. V tem primeru se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila.
Velikokrat se nam postavlja vprašanje, kaj z zaposlenimi in kakšne so možnosti delodajalca v primeru zmanjšanega obsega dela, naročil...
V nadaljevanju navajamo priemer:
Delodajalec zaposlenemu ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, zato ima možnost, da ga napoti na čakanje na delo doma. Delodajalca zanima do kakšnega nadomestila plače je zaposleni upravičen oziroma ali zaposlenemu pripada 100 % ali 80 % nadomestilo plače.
Za naše stranke lahko izpeljemo postopek izvensodne elektronske izterjave, ki vključuje tudi opominjanje dolžnika s pisnimi opominom tudi brezplačno.
V primeru neuspešnosti pri opominjanju preidemo v postopek sodne izterjave. V okviru sodne izterjave pripravimo predlog za izvršbo, ki ga vložimo na pristojno sodišče.
3. V Ur.l. RS št. 90/15, z dne 27.11.2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1 (novela ZDDV-1I). Novela začne veljati 1.1.2016, velja pa za uvoženo blago, za katero bo obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016.
Tudi če ste samozaposleni v lastnem podjetju, velja obveznost za obračun in izplačilo regresa za letni dopust.
Glede na način obdavčitve (samo povprečna letna dohodnina v primeru da izplačilo regresa ne presega 70 % povprečne plače RS za predpretekli mesec), je izplačilo regresa za letni dopust za lastnika sorazmerno ugodeno/poceni izplačilo.
Da bi lahko za vse vas, naše cenjene stranke, še bolj kakovostno in organizirano opravljali vsakodnevne naloge, smo v mesecu maju uvedli urnik poslovanja za stranke.
Tako smo vam po novem na voljo po naslednjem urniku;
Če ste sobodajalec, potem ste seznanjeni z vso birokracijo, ki vam krade čas s pošiljanjem podatkov o svojih gostih na več različnih uradnih organov. Natančneje na štiri (Policija, občina, Finančna uprava RS in Statistični urad RS).
Temu kmalu morda ne bo več tako, saj je Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog, da se poročanje združi s spremembo Zakona o prijavi prebivališča, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa, da se zaradi te poenostavitve spremeni Zakon o gostinstvu.
Z aprilom so pričeli veljali višji pavšalni prispevki za podjetnike s popoldanskim s. p.. Višji bo namreč del pavšalnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delavec lahko samostojno izbere le en dan koriščenja letnega dopusta oziroma en teden med šolskimi počitnicami, če ima šoloobveznega otroka, preostala izraba letnega dopusta pa je lahko določena s strani delodajalca.
O preostalih dneh se mora, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), dogovoriti z delodajalcem. Število dni in izraba letnega dopusta je lahko ob zakonu določena tudi v panožnih kolektivnih pogodbah ali internih aktih, vendar v njih izraba letnega dopusta na more biti določena v nasprotju z ZDR-1.
Vlada se ne strinja s predlogom, da bi ukinili davčno potrjevanje računov malih zavezancev. Na zadnji seji so namreč zavrnili predlog spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) v katerem so poslanci predlagali razširitev izjem za davčno potrjevanje računov malih zavezancev.
Če bi bil predlog sprejet, bi to pomenilo, da davčno potrjevanje računov ne bi bilo več obvezno za 49 odstotkov zavezancev, ki so vključeni v sistem davčnega potrjevanja računov in sedaj davčno potrjujejo račune, so sporočil z Ministrstva za finance.