Napisi v tujem jeziku

Tržni inšpektorat RS (Tirs) opozarja, da naj poslovni subjekti, če ponujajo zapise za svoje storitve v tujih jezikih, v prvi vrsti uporabijo slovenski zapis.
 
Ko tujec na tabli pred gostinskim lokalom, trgovino, hotelom, ponudnikom rekreativnih storitev vidi napis v jeziku, ki mu je blizu, poznan ali pa celo domač, je seveda zadovoljen, ker se mu ni potrebno ukvarjati s pomenom besede. 
 
Po drugi strani pa, v kolikor je poleg tujega jezika, navedeno zapisano tudi v slovenskem jeziku, osvoji tudi kakšno novo besedo, ki jo lahko uporabi tudi tam, kjer ne najde zapisa v tujem jeziku, ali pa jo celo ponese v svet, so še zapisali.
 
Če ponujate zapise za svoje storitve v tujih jezikih, v prvi vrsti uporabite slovenski jezik.
 
Prav je, da poslovni subjekti uporabljajo tudi tuje izraze in se na ta način približajo turistu, vendar pa je potrebno za ohranjanje slovenskega jezika poskrbeti tudi tako, da so vsi napisi v prvi vrsti v slovenskem jeziku in nato poleg tega, po želji gostinca, trgovca in ostalih ponudnikov blaga in storitev, tudi v tujem jeziku.
 
Tako namreč veleva tudi slovenska zakonodaja v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in v Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS)
 
 
Nekaj primerov vprašanj in dogovorov inšpektorata;
 
1.
Vprašanje: Na televiziji sem zasledil, da se v reklami tujega avtomobilskega podjetja na koncu pojavi slogan v tujem jeziku »wir leben autos«. Zanima me ali je to dovoljeno?
 
Odgovor(Tirs)Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni list RS, št. 98/2004–UPB2, 126/2007, 86/2009, 78/2011) v prvem odstavku 2. člena določa, da morajo podjetja s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Nadalje zakon v sklopu oglaševanja blaga in storitev določa, da morajo oglaševalska sporočila biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.
 
Dodatno Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS, Uradni list RS, št. 86/2004, 8/2010) v prvem odstavku 23. člena dodaja, da, kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.
 
Zgornje določbe o uporabi slovenskega jezika se nanašajo tudi na različne slogane s katerimi proizvajalci tržijo svoje blago ali storitve. V primeru, ko ti slogani ne predstavljajo zaščiteno blagovno znamko ali znak v smislu Zakona o industrijski lastnini (ZIL, Uradni list RS, št. 51/2006-UPB3), morajo biti prevedeni, v nasprotnem primeru pa te zahteve ni.
 
Blagovna znamka konkretnega avtomobilskega podjetja, in sicer slogan »Wir leben Autos« je evropska zaščitena blagovna znamka, zato se lahko uporablja na poslovni dokumentaciji in v oglaševanju brez dodatnega slovenskega prevoda.
 
2.
Vprašanje: Za svojega otroka sem kupil računalniško igrico. Pri tem sem ugotovil, da niti na embalaži, niti v njej ni bilo ničesar v slovenščini, pač pa samo v angleščini. Zato me zanima, ali bi moral prejeti navodila v slovenskem jeziku.
 
Odgovor (Tirs):Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) dejansko določa, da je treba blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek, ali bi potrošnik lahko z njegovo napačno uporabo povzročil nevarnost zase ali za druge, ali onesnažil okolje, priložiti navodila za uporabo, ki morajo biti v slovenskem jeziku, če je blago namenjeno prodaji na ozemlju Slovenije.
 
Tržni inšpektorat RS domneva, da z napačno uporabo računalniških igric verjetno ni mogoče povzročiti nevarnosti za uporabnika in druge ter prav tako ne onesnažiti okolja, kar pomeni, da je razlog za to, da je treba igrici priložiti navodila za uporabo v slovenskem jeziku samo ta, da je za njeno pravilno uporabo potreben določen postopek. Če je treba igrico na pravilen način vstaviti v napravo, ali če je treba igrico pognati na pravilen način, potem mora proizvajale oziroma prodajalec potrošniku ob nakupu izročiti navodila za uporabo v slovenskem jeziku.
 
Ta navodila pa ne vsebujejo določil o tem, kakšen je namen oziroma smisel igre in kako se jo igra (kako se pomikati v okolju računalniške igrice). Če igra vsebuje tudi navodila za igranje igre, so lahko ta bodisi v slovenskem jeziku, bodisi v tujem jeziku - glede na to, da je računalniška igra avtorsko delo, bo jezik odvisen od avtorja igre in bo lahko samo tuj (podobno kot nekateri filmi na DVD-jih). V kolikor igra nima navodil za igranje v slovenskem jeziku pa je z vidika varstva potrošnika pomembno, da je to tudi navedeno na igri oziroma na njeni embalaži.
 
3.
Vprašanje: Ali morajo biti navodila za uporabo stroja v celoti prevedena v slovenski jezik?
 
Odgovor (Tirs): Navodila za uporabo morajo biti v celoti prevedena v slovenski jezik. Pri tem je potrebno opozoriti, da navodilo za uporabo ni samo priročnik, ki ga proizvajalec prilaga k stroju, temveč je tudi vsak napis, ki se nahaja na stroju (npr.: nalepka, napisna tablica, itd.) in katerega namen je opozoriti kupca oziroma uporabnika na morebitne nevarnosti ali na postopke, ki jih mora izpolniti, da zagotovi varno uporabo.
 
Obrazloženi morajo biti tudi vsi simboli oz. t. i. piktogrami, ki se nahajajo na stroju.
 
 
4.
Vprašanje: Ali je dovoljeno, da so v cenikih pijač opisi teh pijač v tujem jeziku?
 
Odgovor (Tirs): Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) v 2. členu med drugim določa, da mora podjetje s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv. Če so torej v cenikih opisi pijač, ki jih gostinec nudi gostom, le v tujem jeziku, pomeni kršitev zgoraj navedenega zakonskega določila. Če pa se poleg opisov izdelkov v tujem jeziku nahaja tudi njihov prevod, je gostinec zadostil zakonu.
 
 
JMMC, HIŠA PODJETNIKOV
Računovodski servis Nova Gorica

 Prosimo, da preverite vsebino članka, ker lahko obstajajo zakonske novosti na to temo.

Zakaj izbrati nas

Hiša podjetnikov je nastala na osnovi prepričanja, da je potrebno pri nudenju poslovnih storitev partnerjem zagotoviti čim večjo podporo z velikim naborom ponujenih storitev.

Naši poslovni prostori pa so mesto, kjer nastajajo in se razvijajo nove podjetniške ideje in priložnosti.

Prepoznavni želimo biti po strokovnosti, dinamičnosti, zanesljivosti, poštenju in nenazadje po odlični podpori našim partnerjem. S storitvami se želimo prilagoditi vsakemu uporabniku glede na panožno specifiko in njegove poslovne zahteve, z našim znanjem in izkušnjami pa vsakemu poslovnemu partnerju pomagati lažje uresničevati njegovo poslanstvo.

V prihodnosti bomo ugleden, strokoven, zanesljiv in prijazen računovodski servis v okolici Nove Gorice, z ustvarjenim dobrim imenom in kot zaupanja vreden partner.

Naše vodilo je ustvarjanje obojestranskih koristi.
Smo izkušen kolektiv strokovnjakov iz področja računovodstva in davkov, organizacije in poslovodenja. Z dolgoletnimi izkušnjami, smo pridobili potrebna znanja za izvajanje kvalitetnih storitev računovodstva ter širše podpore podjetništvu.
Smo sodoben računovodski servis iz Nove Gorice (poslovna cona Solkan), katerega odlikujejo:

  •   Odzivnost: v najkrajšem možnem času pomagamo z našimi nasveti in znanjem.
  •   100% individualna obravnava: Vsako stranko obravnavamo individualno in si zanjo vzamemo čas ter ji svetujemo.
  •   Strokovnost in ažurnost: z nenehnim izobraževanjem zagotavljamo najvišjo možno raven strokovnosti.
  •   Prilagodljivost: Potrebe naših strank so za nas vedno na prvem mestu, zato smo po dogovoru vedno pripravljeni naše storitve prilagajati vašim potrebam.
  •   100% priporočeni: Vse nove stranke smo dobili na osnovi priporočila
  •   Regija in oddaljenost nas ne omejuje: Stranke imamo v Izoli, Ljubljani, Kamniku, Idriji, Tolminu