Zmanjšanje obračunanega DDV možno tudi, če zavezanec ni prijavil terjatve v stečajni postopek.
Davčni organ in slovenska sodišča vrsto let davčnim zavezancem ne dopuščajo popravkov (zmanjšanja) DDV v primeru stečaja dolžnika, če terjatev ni bila prijavljena v stečajnem postopku.
Sodba Sodišča EU C-146/19 (SCT) bo to prakso končno prekinila.
Inšpektorji bdijo tudi nad kršilci interventne zakonodaje!
Po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) bo delodajalec v prekršku, če bodo inšpektorji ugotovili:
- neizplačilo nadomestila plače delavcem na čakanju oziroma delavcem, ki niso delali zaradi višje sile,
- odreditev nadurnega dela delavcem, ki delajo, v času prejemanja povračila nadomestil plače,
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2R), uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen novega devetega odstavka 33. člena zakona (poslovni najem), ki se uporablja od 1. januarja 2019, in novega 59.a člena zakona (omejitev zmanjšanja davčne osnove), ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje.
Stopnja DDPO V 2020 ostaja enaka, v višini 19% in se ne spreminja.
Odpravnine zaposlenim se nanašajo na različne načine prenehanja delovnega razmerja;
- prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga
- ob poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (razen za izjeme, kot je iztek pogodbe o zaposlitvi zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca ali za opravljanje javnih del).
- ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, prisilne likvidacije ali potrjene prisilne poravnave
Vprašanje stranke: Ali bi pri oddaji nepremičnine (poslovni prostor) najemodajalcu, ki ne pozna najemnika, priporočili sklenitev najemne pogodbe v notarskem obliki z namenom neposredne izvršljivosti. V kolikor je odgovor pritrdilen, prosim za obrazložitev zakaj je ta oblika boljša za najemodajalca.
Sporazum o zaposlovanju državljanov Srbije se je pričelo izvajati 1. septembra
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o zaposlovanju je vsebinsko enak Sporazumu z BIH, to pomeni, da se bodo postopki za pridobitev dovoljenj za zaposlitev izvajali na podoben način ter delodajalcem in delavcem zagotavljali iste pravice oziroma dolžnosti, kot je to določeno po Sporazumu z BIH.
Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec.
V času gospodarskega razcveta in posledično povečanega obsega dela delodajalci zaradi realizacije naročil le s težavo omogočijo delavcem izrabo letnega dopusta.
Slovenska zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih) delavcu in delodajalcu omogoča, da se lahko ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta o izplačilu neizrabljenega letnega dopusta. Ker zakon ne predvideva podrobnejših meril, so se slednja osnovala v sodni praksi slovenskih sodišč, ki so zavzela stališče, da je delavec do denarnega nadomestila upravičen ko: