Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
V praksi danes podjetja pogosto "zaposlujejo" delavce preko podjemne pogodbe.
Podjetja sicer lahko za opravljanje dela uporabljajo tovrstne pogodbe, vendar ne, če delo vsebuje elemente delovnega razmerja. V tem primeru je potrebno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Delo preko pogodbe civilnega prava, kot je podjemna pogodba je načeloma v podjetju dovoljena.
O tem, kdaj lahko govorimo o elementih delovnega razmerja, se presoja pri vsakem primeru posebej.
Vlada je potrdila zakon o davčnem potrjevanju računov, s katerim bo uvedla davčne blagajne in kazni za tiste kupce, ki ne bodo hranili računov in jih na zahtevo pokazali inšpektorjem.
Zakon morajo potrditi še poslanci, predvidoma pa bo začel veljati 2. januarja 2016.
Tako zakon o varstvu potrošnikov kot tudi Zakon o javni rabi slovenščine od podjetnika zahtevata, da pri poslovanju na območju Republike Slovenije uporablja slovenski jezik. Izjema velja za območja narodnih manjšin, kjer lahko podjetnik pri sklepanju poslov s pripadniki slednjih uporablja njihov nacionalni jezik.
V nadaljevanju vam naštevamo nekaj pogostih računovodskih izrazov, ki jih velikokrat slišimo, ne poznamo pa najbolje njihovega pomena;
OBRATNA SREDSTVA - so del gibljivih sredstev. To so praviloma sredstva, ki se v podjetju zadržujejo manj kot leto dni. Najpomembnejši del gibljivih sredstev so obratna sredstva. Mednje štejemo zaloge, terjatve in denar.
AKTIVA - Je del bilance stanja. V kjnigovodstvu so to izkazana sredstva, ki jih je mogoče pretvoriti v denarno obliko (zgradbe, zemljišča, zaloge, terjatve do kupcev, denarna sredstva...).
Izplačilo regresa za letni dopust je vezano na pravico do koriščenja letnega dopusta. Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Pod določenimi pogoji se lahko regres izplača kasneje, do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Koliko znaša minimalna višina regresa za letni dopust?
Višina regresa je zakonsko določena in sicer najmanj v višini minimalne plače. Minimalna plača v letu 2015 znaša 790,73 EUR.
Maksimalen znesek regresa za letni dopust pa znaša 1096, 26 EUR.
Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. 2015 se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1.3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.
Odlog oziroma obročno odplačevanje davka predstavlja za davčnega zavezanca ugodnejši način odplačevanja davka, z odpisom pa njegova davčna obveznost v celoti ali delno preneha. V zvezi s tem imajo davčni zavezanci različne možnosti:
1. Obročno odplačilo davka na največ 3 mesečne obroke (za fizične osebe);
2 . Odpis, delni odpis, odlog za obdobje največ 24 mesecev oziroma obročno odplačilo davka na največ 24 mesečnih obrokov v primeru ogroženosti preživljanja (za fizične osebe);