Vlada potrdila predlog novele zakona o gospodarskih družbah

S prenosom direktive o javnem poročanju po državah želi ministrstvo ministrstvo normativno spodbuditi gospodarstvo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi določenih večjih družb. V skladu s predlagano novelo bodo morale poročati obvladujoče družbe in družbe, ki niso v skupini, katerih prihodek v preteklih dveh zaporednih poslovnih letih obakrat presega 750 milijonov evrov in ki poslujejo multinacionalno, je navedeno v sporočilu za javnost po seji vlade.

K poročanju bodo zavezane tudi njihove srednje in velike družbe ter podružnice. Na vladi kot pomembno novost izpostavljajo širitev kroga poročevalcev. Ti bodo morali o določenih davčnih informacijah poročati v enotni elektronski obliki, praviloma v okviru spletnih strani Ajpes, ki so zasnovane tako, da je vsakomur omogočen brezplačen vpogled v te objavljene informacije. Te bodo morali objaviti na svoji spletni strani, revizorji pa bodo preverjali ali je poročevalec te informacije javno objavil.

V okviru prenosa direktive glede poročanja o trajnostnosti želi gospodarsko ministrstvo podpreti preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast ter tudi povečati zavedanje o pomembnosti obvladanja finančnih tveganj gospodarskih družb, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s trajnostjo.

S predlagano novelo ministrstvo posodablja obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, in sicer s širitvijo zavezancev za poročanje na vse velike družbe ter na vse srednje in majhne družbe, ki kotirajo na borzi z izjemo mikro družb. Predviden je tudi širši obseg informacij, o katerih se mora poročati, ter večji nadzor revizorjev nad vsebino poročanja.

Poročilo o trajnostnosti nadomešča obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. "Bo pa obsežnejše in bo doprineslo k boljšim informacijam, kako gospodarske družbe vključujejo trajnostne vidike v svojo dejavnost," so poudarili na vladi.

Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želi ministrstvo spodbuditi gospodarske družbe k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. Omenjena direktiva zavezuje velike borzne družbe, ker pa je slednjih v Sloveniji zelo malo (v letošnjem letu 11), je ministrstvo razširilo obseg zavezancev tudi na velike gospodarske družbe, v katerih imata večinski delež država ali lokalna skupnost.

Družbe zavezanke same določijo, kateri delež bodo dosegle, ali vsaj 40 odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33 odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora. Če deležev glede uravnotežene zastopanosti spolov družba ne bo dosegla, bo morala prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora. Neizbrani kandidat manj zastopanega spola bo lahko obenem od družbe zahteval podatke o izbirnem postopku.

Direktiva glede razvrščanja in prerazvrščanja družb po velikosti se nanaša na uskladitev meril za določanje velikosti družb zaradi učinkov inflacije v zadnjih letih. Razvrstitev družb ali skupin med mikro, majhne, srednje ali velike družbe ali skupine temelji na izpolnjevanju dveh od treh meril velikosti: vrednosti aktive, vrednosti čistih prihodkov od prodaje ter povprečnega števila zaposlenih v poslovnem letu.

Kot so še pojasnili na vladi, želi ministrstvo s predlagano novelo normativno spodbuditi gospodarstvo k preglednosti poslovanja z označevanjem gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov na vidnem mestu na poslovnih naslovih. S spremembo zakona pa se na novo opredeljuje subjekt javnega interesa, in sicer srednje velike družbe, v katerih imajo država ali lokalne skupnosti večinski delež, ne bodo več spadale v krog subjektov javnega interesa.

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije