REGRES 2025: PRAVICE, VIŠINA IN OBDAVČITEV

Pravica do letnega dopusta in regresa v Sloveniji

Zaposleni v Sloveniji imajo po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravico do letnega dopusta, kar vključuje tudi pravico do regresa. Regres je izplačilo, namenjeno kritju stroškov, povezanih z izrabo letnega dopusta, in mora biti izplačan v skladu z zakonsko določenimi roki. Ker so predpisi o višini, izplačilu in obdavčitvi regresa jasno določeni, je ključno, da tako delodajalci kot zaposleni poznajo svoje pravice in obveznosti.

V tem članku bomo podrobneje predstavili rok za izplačilo regresa, njegovo minimalno in maksimalno višino, pravila glede upravičenosti do regresa ter način izračuna sorazmernega regresa v primeru krajšega trajanja zaposlitve. Obravnavali bomo tudi davčne obveznosti, povezane z izplačilom regresa, ki presega neobdavčen znesek.

Rok za izplačilo regresa

Delodajalci so dolžni izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega leta. V primeru finančnih težav podjetja lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila, vendar ne pozneje kot do 1. novembra istega leta.

Višina regresa in pravica do izplačila

Minimalni znesek regresa je enak minimalni plači, ki se vsako leto prilagaja glede na inflacijo in življenjske stroške. Leta 2025 znaša minimalna plača 1.277,72 EUR bruto. Najvišji neobdavčeni regres je določeno na podlagi povprečne plače za predpretekli mesec v Sloveniji, ki se mesečno spreminja. Pred izplačilom regresa je pomembno preveriti aktualne podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije.

Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima tudi pravico do regresa, kot določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Regres je delavcu zagotovljen ne glede na to, ali izkoristi celoten letni dopust ali ne.

Sorazmerni del regresa

Če ima zaposleni sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del regresa. Vendar pa obstajajo izjeme, na primer v primeru zaposlitve na podlagi zakonodaje o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu, ko je delavec upravičen do celotnega regresa.

Če zaposleni sklene delovno razmerje sredi leta, pridobi pravico do sorazmernega dela regresa, ki se izračuna glede na število mesecev zaposlitve.

Davčne obveznosti pri izplačilu regresa

Izplačilo regresa, ki presega določeni neobdavčeni znesek, podlega obdavčitvi. Pomembno je, da delodajalci in zaposleni poznajo te davčne obveznosti, saj so lahko posledice nepravilnega izplačila regresa precejšnje.

Izračun sorazmernega regresa za letni dopust

Primer #1:

Podatki o zaposlitvi:

• Datum zaposlitve: 10. februar 2025

• Datum prenehanja zaposlitve: 20. avgust 2025

• Celotni letni dopust (če bi bil zaposlen celo leto): 25 dni

• Celotni regres za letni dopust: 2.000 €

Izračun sorazmernega letnega dopusta: Delavec je zaposlen od 10. februarja do 20. avgusta, kar pomeni, da ima 6 polnih mesecev zaposlitve do 10. avgusta (februar – julij).

Izračun dopusta: (6/12) × 25 dni = 12,5 ⇒ 13 dni dopusta (zaokroženo navzgor).
Delavcu pripada 13 dni letnega dopusta.

Izračun sorazmernega regresa: Regres se izračuna enako kot dopust – glede na polne mesece zaposlitve.
Delavec je bil zaposlen 6 polnih mesecev (februar – julij).

(6/12) × 2.000 € = 1.000 €
Delavcu pripada 1.000 € regresa.

Povzetek obračuna:

Primer #2:

Podatki o zaposlitvi:

• Datum zaposlitve: 15. marec 2025

• Datum prenehanja zaposlitve: 27. november 2025

• Celotni letni dopust: 20 dni

• Minimalni regres za leto 2025: 1.277,72 €

Izračun polnih mesecev zaposlitve:

• Marec: ni zaposlen cel mesec, se ne šteje.

• April – november: 8 polnih mesecev.

Skupno število polnih mesecev zaposlitve: 7 mesecev na dan 15. november.

Izračun sorazmernega letnega dopusta: (8/12) × 20 dni = 13,33 ⇒ 13 dni dopusta (zaokroženo navzgor).
Delavcu pripada 13 dni dopusta.

Izračun sorazmernega regresa: (8/12) × 1.277,72 € = 851,81 €
Delavcu pripada 851,81 € regresa.

Povzetek obračuna:

Neizplačilo regresa: Resna kršitev delovnopravne zakonodaje

Regres za letni dopust je temeljna pravica zaposlenih v Sloveniji in pomemben del delovnega razmerja. Namen regresa je omogočiti delavcem finančno podporo pri koriščenju letnega dopusta. Delodajalci so dolžni zagotoviti pravočasno in pravilno izplačilo regresa, ob upoštevanju zakonodaje in morebitnih kolektivnih pogodb.

Pomembno je, da se zavedamo, da višina regresa ni fiksna in da obstajajo minimalni in maksimalni zneski, ki vplivajo na obdavčitev. Pravila glede sorazmernega izračuna regresa in dopusta so ključna za pravično obravnavo delavcev z različnimi oblikami zaposlitev.

Neizplačilo regresa je resna kršitev Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), kar lahko vodi do pomembnih sankcij. Za delodajalce, ki ne izplačajo regresa, so predvidene naslednje kazni:

Denarne kazni za delodajalce:

• Za delodajalce z več kot 10 zaposlenimi: globa od 3.000 € do 20.000 €

• Za delodajalce z 10 ali manj zaposlenimi: globa od 1.500 € do 8.000 €

• Za odgovorne osebe delodajalca: globa od 450 € do 2.000 €

Poleg denarnih kazni lahko neizplačilo regresa vodi tudi do drugih sankcij, kot so omejitve pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ali omejitve pri ustanavljanju novih družb.

Delavcem, ki niso prejeli regresa, se priporoča, da najprej pisno opozorijo delodajalca na neizplačilo. Če to ne prinese rezultatov, lahko vložijo prijavo pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali sprožijo postopek na pristojnem delovnem sodišču za izterjavo neizplačanega regresa. Delavci imajo pravico zahtevati izplačilo regresa do pet let nazaj.

Neizplačilo regresa je prekršek, za katerega so predvidene visoke denarne kazni in druge sankcije za delodajalca. Delavcem svetujemo, da pravočasno ukrepajo, da zaščitijo svoje pravice.

VIR: JMMC HP d.o.o.