Prenovljen plačni sistem v javnem sektorju s 1. januarjem 2025

Prenovljen plačni sistem v javnem sektorju, ki bo začel veljati 1. januarja 2025, prinaša pomembne spremembe, ki bodo vplivale na plače, nagrajevanje in napredovanje zaposlenih v javnem sektorju.

Plačni sistem javnega sektorja zajema vse proračunske uporabnike, kar pomeni, da se nanaša na širok spekter organizacij in institucij, ki so del javne uprave in javnih storitev. Vključuje državne organe, občine, javni zavodi, javni skladi in agencije,...

Plačna reforma v javnem sektorju, ki bo do leta 2028 povečala mase za plače za 1,4 milijarde evrov, predstavlja pomemben korak v izboljšanju plačnih pogojev za zaposlene v tem sektorju. Ključne značilnosti te reforme so:

1. Dvig osnovnih plač: Po ocenah naj bi osnovne plače javnih uslužbencev v povprečju narasle za 19 %, kar pomeni precejšen dvig, ki bo občutno vplival na kupno moč zaposlenih.

2. Povprečni dvig plače: Povprečen dvig plače naj bi znašal 380 evrov bruto na mesec. To bo pomemben korak k izboljšanju življenjskih pogojev zaposlenih v javnem sektorju, ki se soočajo z rastočimi življenjskimi stroški.

3. Večji dvigi za tiste z najnižjimi plačami: Zaposleni, katerih osnovna plača je trenutno manjša od minimalne plače, bodo deležni še dodatnih dvigov. Ti dvigi niso všteti v povprečni znesek, saj bo reforma poskrbela, da bodo vsi zaposleni v javnem sektorju prejemali plačo, ki je skladna z minimalno zakonsko določenimi zahtevami.

Ta reforma predstavlja pomemben ukrep za dvig kakovosti dela v javnem sektorju in zmanjšanje vrzeli v plačah med javnim in zasebnim sektorjem. S tem se pričakuje, da bodo javni uslužbenci bolj motivirani, kar bi lahko prispevalo k večji učinkovitosti in kakovosti javnih storitev.

Ker so dvigi različni, bodo tisti, ki so deležni najvišjih dvigov, zadnji dvig prejeli 01.01.2028, medtem, ko bodo nekateri že prej prejeli celotni dvig.

Nova plačna lestvica

Nova plačna lestvica bo imela 67 plačnih razredov, kar pomeni širši spekter za določanje plač v primerjavi z obstoječo lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo znašala tri odstotke, kar pomeni, da se bo plača v vsakem naslednjem plačnem razredu zvišala za tri odstotke v primerjavi s prejšnjim.

Razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom bo 1 proti 7, kar pomeni, da bo osnovna plača v najvišjem razredu sedemkrat večja od osnovne plače v najnižjem razredu. Osnovna plača v prvem plačnem razredu (najnižji razred) bo določena v vrednosti minimalne plače za leto 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto, medtem ko bo osnovna plača v najvišjem plačnem razredu (67. razred) znašala 8821,04 evra bruto.

Z uvedbo nove plačne lestvice bo plačna vrzel med najnižjimi in najvišjimi plačami v javnem sektorju bistveno širša, kar bo vplivalo na vse zaposlene. Zaposleni v prvih 25 plačnih razredih, ki trenutno prejemajo doplačilo do minimalne plače, bodo imeli višje osnovne plače, saj bo nova lestvica zagotovila višje osnovne plače tudi za te razrede.

Napredovanje v višji plačni razred in delovna uspešnost

Ohranja se dosedanje število mogočih napredovanj, ki omogoča napredovanje za skupno deset plačnih razredov. Ker je manjši razpon med plačnimi razredi, bo dvig plače ob napredovanju manjši.

Napredovanje ne bo več potekalo zgolj na podlagi letnih ocen, temveč bo uveden avtomatizem. To pomeni, da bo napredovanje postalo bolj predvidljivo in pravično, saj ne bo več odvisno od subjektivnih ocen, temveč bo temeljilo na določeni stopnji izkušenj in doseženih rezultatih.

Na začetku kariere bodo javni uslužbenci napredovali hitreje. V prvih letih službe bo napredovanje potekalo na vsakih dve leti. To spodbuja mlade in nove zaposlene, da se hitreje vključijo v sistem in napredujejo v višje plačne razrede. Ko zaposleni napredujejo za skupno tri plačne razrede, se bo napredovanje upočasnilo. Napredovalno obdobje bo podaljšano na tri leta, kar pomeni, da se bo napredovanje za naslednje plačne razrede upočasnilo, saj bo trajalo dlje. Ko zaposleni dosežejo napredovanje za štiri plačne razrede, se bo napredovalno obdobje podaljšalo na štiri leta. Napredovanje bo lahko zadržano, če javni uslužbenec ne dosega pričakovanih rezultatov.

Izjemno uspešni zaposleni bodo lahko napredovali hitreje – namesto običajnega napredovanja za en plačni razred, bodo lahko napredovali kar za dva plačna razreda. To bo omogočilo, da se izjemno produktivni in uspešni zaposleni nagradijo za svoje dosežke.

V posameznem letu lahko napreduje deset odstotkov zaposlenih. To pomeni, da bo le določena skupina zaposlenih lahko izkoristila možnost hitrejšega napredovanja, kar bo zagotavljalo, da napredovanje ostane pravično in da se upoštevajo dejanski rezultati.

Sredstva za delovno uspešnost bodo povišana z dveh odstotkov mase osnovnih plač, kolikor je predvideno zdaj, na tri odstotke mase osnovnih plač. Delodajalci bodo morali nameniti 50 odstotkov prihrankov zaradi odsotnosti javnih uslužbencev (npr. zaradi bolniške odsotnosti) ali nezasedenih delovnih mest za nagrajevanje delovne uspešnosti. Poleg tega bodo lahko delodajalci za nagrajevanje delovne uspešnosti uporabili tudi projektna sredstva. To pomeni, da bo del uspešnosti zaposlenih povezan z dosežki na konkretnih projektih, kar lahko omogoči dodatno nagrajevanje tistih, ki se izkažejo pri izvajanju specifičnih nalog.

Možnost uvrstitve v višji plačni razred ob zaposlitvi

Javni uslužbenec se bo lahko ob zaposlitvi uvrstil v plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta ali naziva. Pogoji za uvrstitev v višji plačni razred so:

Po novih pravilih bodo zaposleni pri starosti 55 let upravičeni do dodatnih petih dni dopusta, kar je višja starostna meja v primerjavi s trenutnim sistemom, kjer je ta meja postavljena pri 50 letih. 

Regres za letni dopust bo v prvem letu (2025) višji za 5 % minimalne plače, v letu 2026 pa za 10 % minimalne plače.

Dežurstvo

V času dežurstva bo javnemu uslužbencu pripadlo plačilo v višini plačnega razreda, v katerega je uslužbenec uvrščen, in ne več v višini dežurnega delovnega mesta, kot je bilo določeno doslej. Dodatki za delo prek polnega delovnega časa in za delo v manj ugodnem delovnem času (kot so nočno delo ali delo ob praznikih) se bodo izplačevali v polni višini, ne več v polovični višini, kot je bilo določeno doslej.

Spregled izobrazbe

Delodajalci bodo lahko zaposlili delavca, ki sicer nima zahtevane izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, če izpolnijo določene pogoje. Ta možnost bo omogočena le v primerih, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom ali da zahteva po izobrazbi ni nujna za opravljanje dela. Spregled bo dovoljen le za delovna mesta, ki so do vključno šestega tarifnega razreda (višja strokovna izobrazba). Kandidat, ki nima zahtevane izobrazbe, bo lahko zaposlen, če ima izobrazbo, ki ustreza eno raven nižjemu tarifnemu razredu (to pomeni, da bi imel izobrazbo, ki je nižja od tiste, ki je zahtevana za delovno mesto). Z njim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za določeno obdobje enega leta. Po enemu letu zaposlitve bo delodajalec ponovno objavil razpis za prosto delovno mesto. Če se ne bo prijavil noben kandidat, ki izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, bo delodajalec lahko sklenil pogodbo za nedoločen čas z obstoječim zaposlenim, ki nima zahtevane izobrazbe.

Vir: JMMC HP d.o.o.