Naknadna vplačila kapitala v 2020

Eden od alternativnih načinov financiranja družbe z omejeno odgovornostjo so naknadna vplačila kapitala.
 
Ta so v določenih okoliščinah družbeniki dolžni vplačati. Vendar takšna vplačila ne povečajo osnovnega kapitala ali vložka, ampak postanejo del kapitalskih rezerv.
 
Družbenik jih lahko ob izpolnjenih pogojih namreč dobi tudi vrnjena.
 
Do velikosti vplačanih sredstev njihova vračila niso obdavčena z dohodnino. V presežni velikosti pa so obdavčena z dohodnino enako kot dividende.
 
Naknadna vplačila kapitala so zneski, ki so jih družbeniki na ustrezni pravni podlagi dolžni vplačati v družbo z omejeno odgovornostjo.
 
Z njimi se ne povečajo: 
 
- osnovni kapital
- osnovni vložki in
- poslovni deleži. 
 
Lahko so vplačana v denarni ali nedenarni obliki. Spadajo med kapitalske rezerve, zato se tam tudi računovodsko evidentirajo.
 
Ker niso posojila, se ti zneski ne obrestujejo.
 
Pod določenimi pogoji so zneski naknadnih vplačil kapitala vračljivi. Izplačajo se lahko v določenem času po objavi sklepa o vračilu pri Ajpesu.
 
Vračilo se lahko opravi po treh mesecih od dne, ko je bil sklep o vračilu objavljen na predpisan način. To je formalni pogoj za obligacijsko‐ pravno upravičenje zahtevati vračilo naknadnih vplačil kapitala. Za sklep ni predpisano, da bi moral biti v notarski obliki.
 
Objava pri Ajpesu se opravi elektronsko. Na Ajpesovi spletni strani so dostopni tudi primeri tako objavljenih sklepov o vračilu naknadnih vplačil kapitala. Način objave podatkov sporočil, za katere ZGD-1 zahteva objavo, je predpisan v 11. členu ZGD-1.
 
To področje je v preteklosti sprožilo veliko davčnih sodb, saj davčni organ naknadnih vplačil kapitala zavezancem v preteklosti ni všteval v nabavno vrednost, v prodajno vrednost pa jih je zajel. A je bila davčna obravnava nato rešena v prid zavezancev, čeprav za nekatere tudi prepozno.
 
Zaradi preteklih davčnih sporov se je z letom 2020 spremenila dohodninska zakonodaja o davčni obravnavi v povezavi z vračili naknadnih vplačil kapitala. Po tej ureditvi vrnjena vplačila do zneska vplačanih niso obdavčena z dohodnino, v presežnem delu pa so.
 
Na podlagi 495. člena ZGD-1 se družbenikom lahko vrnejo vplačana naknadna vplačila, ki niso namenjena kritju osnovnega kapitala ob izgubi. Tako je zagotovljeno, da se premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, ne izplača družbenikom (495/1 ZGD-1). To šteje za materialni pogoj za obstoj obveze po vračilu naknadnih vplačil kapitala.
 
Vplačila družbenikov, ki so fizične osebe, ureja Zakon o dohodnini 1 (ZDoh-2), in tem se posveča tudi sestavek.
 
PRAVNA OPREDELITEV NAKNADNIH VPLAČIL KAPITALA
 
Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila.
 
Temu enakovreden je sklep družbenikov, izdan na podlagi družbene pogodbe, ki taka vplačila določa.
 
Naknadna vplačila kapitala so lahko od družbenika, ki je fizična oseba, pa tudi od družbenika, ki je pravna oseba.
 
Naknadna vplačila predstavljajo drugačno financiranje kot po kreditni pogodbi. Pod že omenjenimi določenimi pogoji se jih lahko družbenikom vrne.
 
Če družbena pogodba ne predvideva naknadnih vplačil kapitala, je potreben soglasen sklep za spremembo družbene pogodbe.
 
Pravice in obveznosti v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala spadajo v sklop pre‐moženjskih pravic in obveznosti. To sta predvsem dolžnost njihovega vplačila, če je tako določeno v družbeni pogodbi, in upravičenje do vrnitve, če so zanjo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji.
 
S to vrsto vplačil se družbena razmerja med družbeniki ne spremenijo.
 
Zaradi naknadnih vplačil kapitala družbeniki ne pridobijo dodatnih (novih) korporacijskih upravičenj. Družbenikov poslovni delež oziroma njemu pripadajoči skupek korporacijskih upravičenj ostane tudi po izpolnitvi obveznosti dodatnega vplačila kapitala nespremenjen.
 
V praksi so se naknadna vplačila kapitala izkazala kot zelo primeren institut za financiranje naknadnih potreb družbe, ki se pojavijo med njenim poslovanjem. Družbeniki v posameznih primerih tej obliki dodatnega financiranja dajo prednost, saj je to del lastniškega, in ne dolžniškega vira sredstev.
 
Naknadna vplačila med družbeniki so praviloma sorazmerna z njihovimi poslovnimi deleži, v družbeni pogodbi pa je lahko določen tudi njihov največji znesek.
 
Pravna stroka razlaga, da je to pravilo o sorazmernosti dispozitivno. To pomeni, da lahko družbeniki z družbeno pogodbo to pravilo opustijo in določijo drugačno razmerje vplačil.
 
Dopustno se je dogovoriti tudi o dolžnosti vplačila naknadnih vplačil kapitala samo za enega družbenika. Ker so ta vplačila del kapitalskih rezerv, niso posojila, ki bi se obrestovala. V primeru stečaja družbeniki nosijo enako tveganje izgube vrednosti, kot to velja za vplačilo osnovnega kapitala (imajo položaj podrejenega upnika).
 
Naknadna vplačila so možna v denarni ali nedenarni obliki. Za slednja se smiselno uporabljajo določbe 475/3 ZGD-1, natančneje o vrsti stvarnih vložkov v družbo z omejeno odgovornostjo. Kot stvarni vložek je mogoče dodeliti premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja.
 
Pogosta nedenarna oblika naknadnih vplačil kapitala je posojilo družbenika, s katerim ta svoje posojilo pretvori v naknadna vplačila kapitala.
 
Nekateri se odločijo za konverzijo v osnovni kapital, nekateri pa raje za naknadna vplačila kapitala, ker je ta oblika financiranja bolj fleksibilna. Občasno pa so družbeniki primorani v pretvorbo (konverzijo) v osnovni kapital, ker je to zahteva banke, ki je družbi odobrila kredit.
 
 
Vir: RFR/IKS
 
JMMC, HIŠA PODJETNIKOV
Računovodski servis Nova Gorica

Zakaj izbrati nas

Hiša podjetnikov je nastala na osnovi prepričanja, da je potrebno pri nudenju poslovnih storitev partnerjem zagotoviti čim večjo podporo z velikim naborom ponujenih storitev.

Naši poslovni prostori pa so mesto, kjer nastajajo in se razvijajo nove podjetniške ideje in priložnosti.

Prepoznavni želimo biti po strokovnosti, dinamičnosti, zanesljivosti, poštenju in nenazadje po odlični podpori našim partnerjem. S storitvami se želimo prilagoditi vsakemu uporabniku glede na panožno specifiko in njegove poslovne zahteve, z našim znanjem in izkušnjami pa vsakemu poslovnemu partnerju pomagati lažje uresničevati njegovo poslanstvo.

V prihodnosti bomo ugleden, strokoven, zanesljiv in prijazen računovodski servis v okolici Nove Gorice, z ustvarjenim dobrim imenom in kot zaupanja vreden partner.

Naše vodilo je ustvarjanje obojestranskih koristi.
Smo izkušen kolektiv strokovnjakov iz področja računovodstva in davkov, organizacije in poslovodenja. Z dolgoletnimi izkušnjami, smo pridobili potrebna znanja za izvajanje kvalitetnih storitev računovodstva ter širše podpore podjetništvu.
Smo sodoben računovodski servis iz Nove Gorice (poslovna cona Solkan), katerega odlikujejo:

  •   Odzivnost: v najkrajšem možnem času pomagamo z našimi nasveti in znanjem.
  •   100% individualna obravnava: Vsako stranko obravnavamo individualno in si zanjo vzamemo čas ter ji svetujemo.
  •   Strokovnost in ažurnost: z nenehnim izobraževanjem zagotavljamo najvišjo možno raven strokovnosti.
  •   Prilagodljivost: Potrebe naših strank so za nas vedno na prvem mestu, zato smo po dogovoru vedno pripravljeni naše storitve prilagajati vašim potrebam.
  •   100% priporočeni: Vse nove stranke smo dobili na osnovi priporočila
  •   Regija in oddaljenost nas ne omejuje: Stranke imamo v Izoli, Ljubljani, Kamniku, Idriji, Tolminu