Na kaj je potrebno biti pozoren v času poskusnega dela?

ZDR-1 v 125. členu določa, da se delavec in delodajalec lahko dogovorita za poskusno delo, čeprav je v praksi ta institut najpogosteje izkoriščen s strani delodajalca, da oceni znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela. Poskusno delo pa ima smisel tudi za delavca, saj mu omogoča, da ugotovi, ali mu določeno delo ustreza.

Pomembno je, da je delavec vnaprej seznanjen z zahtevami in pričakovanji delodajalca, vključno z določenimi roki za njihovo izpolnitev. Priporoča se, da pogodba o zaposlitvi poleg dogovora o poskusnem delu in njegovem trajanju vsebuje tudi določitev načina spremljanja delavca. Zakon sicer ne določa postopka za ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela, vendar pa lahko to področje ureja kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca.

Trajanje in podaljšanje poskusnega dela:

ZDR-1 v drugem odstavku 125. člena omejuje trajanje poskusnega dela na največ 6 mesecev. Vendar pa je pomembno upoštevati tudi morebitne določbe v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, saj te lahko določajo različna pravila glede trajanja poskusnega dela, na primer glede na zahtevano stopnjo izobrazbe za določeno delovno mesto. Poskusno delo začne teči z dnem dejanskega začetka opravljanja dela.

Zakon omogoča podaljšanje poskusnega dela, če je bil delavec med tem obdobjem opravičeno odsoten z dela. Vendar pa zakon ne določa konkretnih obdobij ali razlogov odsotnosti, kar vodi do različnih stališč v praksi. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je podaljšanje poskusnega dela dovoljeno le v primerih, ki jih predpisujeta ZDR-1 (drugi odstavek 125. člena) in KPKD (17. člen). Po tem členu je podaljšanje poskusnega dela mogoče le v izjemnih primerih, kot so daljša bolezen, vpoklic na vojaške vaje ali podobne okoliščine, pri čemer mora odsotnost z dela trajati več kot 10 delovnih dni.

Odpoved in odpovedni rok:

Ko delavec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela, velja 7-dnevni odpovedni rok. Enak odpovedni rok velja tudi, če delodajalec poda odpoved iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zakon pa ne določa natančno, kdaj je najprimernejši čas za izročitev odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Določa le, da lahko delodajalec, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela, redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec ni dolžan čakati do konca poskusnega obdobja – lahko sprejme odločitev že prej in delavcu vroči odpoved, če se izkaže, da ne izpolnjuje zahtev za opravljanje nalog.

Zakon omogoča pisni dogovor o ustreznem denarnem povračilu za skrajšanje odpovednega roka. Vendar pa je v praksi pogosto, da delavec po vročitvi odpovedi do izteka odpovednega roka ne prihaja več na delo, medtem ko delodajalec v tem obdobju izplačuje 100 % nadomestilo. Delodajalec pa bi v primeru sodnega postopka težje izkazoval utemeljenost odpovedi, če bi delavec kljub negativni oceni ostal na delovnem mestu in nadaljeval z delom, saj bi to lahko kazalo na nasprotje z razlogi za odpoved.

Odpravnina:

ZDR-1 v sedmem odstavku za poskusno delo določa pravico delavca do odpravnine, če mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Vendar pa je delavec po 108. členu ZDR-1 upravičen do odpravnine le, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. Glede na časovno omejitev trajanja poskusnega dela, ki je največ 6 mesecev, delavec običajno ni upravičen do odpravnine, razen če je sklenil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto po koncu poskusnega dela ali če je dogovor o poskusnem delu del nadaljnjega zaposlitvenega razmerja pri istem delodajalcu.

Vir: JMMC HP d.o.o.