Druge koristne informacije o letnem dopustu

Do 31. marca so delodajalci svojim zaposlenim dolžni odmeriti letni dopust za tekoče koledarsko leto. 

 

Pri določitvi letnega dopusta in načinu njegove izrabe je treba upoštevati Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Relevantna pa so tudi določila glede dopusta, ki jih vsebujejo morebitne kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, interni akti in pravilniki delodajalca ter določila pogodbe o zaposlitvi.

 

Do kdaj porabiti lanski dopust?

 

Zakon o delovnih razmerjih v svojem 162. členu določa, da se letni dopust lahko izrabi v več delih, mora pa zaposleni vsaj enkrat v koledarskem letu oditi na dopust za štirinajst dni.

 

Kaj to pomeni? Delavec mora v koledarskem letu porabiti vsaj dva tedna dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem lahko koristi do 30. junija naslednjega leta.

 

Če v letu 2016 delavci niso koristili vseh prostih dni, ki jim pripadajo, imajo torej do konca junija čas, da jih porabijo.

 

Delavec, ki ima v prvem letu zaposlitve pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta – torej da je delovno razmerje sklenil med letom – pridobi pravico do izrabe letnega dopusta za naslednje koledarsko leto ob začetku naslednjega koledarskega leta.

 

V katerih primerih se lahko lanski dopust koristi do 31. decembra 2017?

 

Izjemoma se lahko koristi lanski dopust do 31. decembra 2017 in sicer v primeru, če v lanskem letu oziroma do 30. junija letos dopusta ni mogel biti izrabljen zaradi:

 

- bolezni ali poškodbe,

- porodniškega dopusta,

- dopusta za nego in varstvo otroka.

 

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri tem opozarjajo, da se v omenjenih primerih presoja okoliščine vsakega primera posebej. Primeri nezmožnosti izrabe letnega dopusta v predpisanem obdobju so namreč v praksi med seboj zelo različni.

 

Ministrstvo za delo pojasnjuje, da bi naj v primeru menjave zaposlitve tekom koledarskega leta vsak delodajalec nosil breme zagotavljanja letnega dopusta v sorazmernem delu glede na trajanje zaposlitve delavca pri njem. Pri določitvi sorazmernega dela letnega dopusta, ki ga mora zagotavljati posamezni delodajalec, je treba upoštevati kriterije in merila za določitev trajanja letnega dopusta, kot veljajo pri posameznem delodajalcu. 

 

Tudi v primeru menjave zaposlitve in nameravane sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem je delavec dolžan obvestiti delodajalca o vseh bistvenih okoliščinah in spremembah le-teh, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (36.čl. ZDR-1). Vendar se delavec tudi v primeru menjave zaposlitve lahko o načinu izrabe letnega dopusta drugače dogovori s prvim in/ali z drugim delodajalcem. Po mnenju ministrstva je dogovor lahko veljaven, če vsebuje le način izrabe pravice do letnega dopusta (na primer v celoti pri prvem delodajalcu ali v celoti pri drugem delodajalcu ali pri obeh) kot temeljnem upravičenju delavca, določenem v obsegu zakonsko predpisanega minimalnega trajanja in dodatnega trajanja v skladu z ureditvijo v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih delodajalcev v posameznem koledarskem letu. Dogovor, ki bi pomenil izjavo, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta (ali do dela letnega dopusta) v posameznem koledarskem letu, pa je neveljaven. 

 

V kolikor delavec zavestno neupravičeno, torej v nasprotju z določbami zakona in brez dogovora z delodajalcem, izrabi pri prvem delodajalcu več letnega dopusta in regresa za letni dopust in s tem delodajalca oškoduje, lahko le-ta uveljavlja regresni oziroma odškodninski zahtevek, tudi s tožbo na sodišču.

 

 

Ali je dopustno plačilo za neizrabljeni letni dopust?

 

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen (164. člen ZDR-1). 

 

 

 

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Data