Prehod iz normiranca na dejanske odhodke

Podjetniki, ki so se odločili za sistem obdavčitve po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, se lahko odločijo za spremembo sistema obdavčitve, če ugotovijo, da tovrsten sistem ni zanje najbolj ugoden. Kdaj in na kakšen način lahko opravijo prehod z normiranca na navaden s.p. oz. d.o.o., si preberite v nadaljevanju.

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni potrebno voditi evidenc o dejanskih odhodkih oziroma stroških, ki nastanejo pri njihovem poslovanju. Namesto tega so ti odhodki v sistemu normirancev fiktivno določeni v višini 80 % vseh prihodkov, kar pomeni, da se ta del prihodkov šteje kot odhodki. Podjetniki, ki se odločijo za ta način obdavčitve, tako ne potrebujejo podrobnega spremljanja in dokumentiranja stroškov, saj so ti vnaprej določeni s predpisanimi normami.

Davčni zavezanec lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov le, če takšen način ugotavljanja davčne osnove predhodno priglasi davčnemu organu. Poleg tega mora biti izpolnjen pogoj glede višine prihodkov iz dejavnosti v preteklem davčnem letu, ki so ugotovljeni po pravilih o računovodenju:

• Za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih  ne smejo prihodki presegati 50.000 evrov.
• Za polni s.p. ali popoldanski s.p. oziroma d.o.o., ki ima v koledarskem letu vsaj eno osebo polno zaposleno najmanj 5 mesecev, pa prihodki ne smejo presegati 100.000 evrov.

Če so ti pogoji izpolnjeni, lahko davčni zavezanec izbere normirane odhodke kot način ugotavljanja davčne osnove.

Pravico do ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov bo davčni zavezanec uveljavljal na obrazcu, predpisanem za davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Obrazec mora davčnemu organu predložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Torej, šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ta način ugotavljanja davčne osnove, če do 31. marca leta, za katerega ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Normiranec, ki v dveh zaporednih davčnih letih preseže prihodkovni pogoj (preseže letno povprečje 50.000 evrov oz. 100.000 evrov), je v naslednjem davčnem letu dolžan preiti na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov.