V času gospodarskega razcveta in posledično povečanega obsega dela delodajalci zaradi realizacije naročil le s težavo omogočijo delavcem izrabo letnega dopusta.
Slovenska zakonodaja (Zakon o delovnih razmerjih) delavcu in delodajalcu omogoča, da se lahko ob prenehanju delovnega razmerja sporazumeta o izplačilu neizrabljenega letnega dopusta. Ker zakon ne predvideva podrobnejših meril, so se slednja osnovala v sodni praksi slovenskih sodišč, ki so zavzela stališče, da je delavec do denarnega nadomestila upravičen ko:
Izdaja, uporaba in nakup kuponov ali z drugim izrazom darilnih ali vrednostnih bonov je bila do sedaj prepuščena posameznim državam članicam EU in ni bila zakonsko urejena.
S sprejetjem Direktive EU št. 2016/1065 o obravnavi kuponov, ki velja že od 2. julija 2016, se bo poslovanje s kuponi poenotilo v celotni Evropski Uniji.
Kdaj delavec ne sme biti "zaposlen" preko podjemne / avtorske pogodbe ali s.p.-ja?
Elementi delovnega razmerja
V praksi danes podjetja pogosto "zaposlujejo" delavce preko avtorske ali podjemne pogodbe. Delavci pogosto opravljajo delo za delodajalca tudi preko lastnega s.p.-ja.
Noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F davčno razbremenjujeta regres za letni dopust, tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 %zadnjepovprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019.
Davčna izvršba je ukrep Finančne uprave RS, ki se ga bojijo tako tisti podjetniki, ki neredno poravnavajo svoje davčne obveznosti, kot tudi tisti, ki jim pri poslovanju škripa.
Veste, v katere vaše prejemke in premoženje lahko poseže davčna izvršba? Nekateri pa so iz izvršbe izvzeti.
Davčni organ lahko uvede različne načine davčne izvršbe:
- na denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah