Rok plačila poračuna po novem vezan na rok za predložitev
Z novelo ZDavP-2P (UL RS 100/2025) se 30‑dnevni rok za plačilo poračuna pri letnih obračunih dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej) in davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) šteje od roka za predložitev obračuna, ne več od dneva dejanske oddaje. Zgodnejša oddaja obračuna tako ne skrajša roka plačila.
Vlada je sprejela sklep, ki delodajalcem v določenih dejavnostih omogoča delno povračilo nadomestila plače za zaposlene na skrajšanem delovnem času. Namen ukrepa je ohranitev delovnih mest ob začasnem zmanjšanju obsega dela.
Pogoji:
– delavec ima pogodbo za polni delovni čas
– delodajalec zagotovi vsaj 50 % polnega delovnega časa
– odredba skrajšanega delovnega časa zaradi začasne nemožnosti zagotavljanja dela
Finančna uprava RS je v publikaciji Dohodek iz delovnega razmerja pojasnila posebnosti davčne obravnave zimskega regresa za leto 2025 in prihodnja leta.
Za leto 2025 velja:
– Zimski regres, izplačan v letu 2025 za leto 2025, je neobdavčen in oproščen prispevkov (do višine 50 % minimalne plače).
– Delodajalec o tem poroča na REK obrazcu pod vrsto dohodka 1190.
– Če se del regresa za leto 2025 izplača v letu 2026, velja zanj drugačna davčna obravnava (ni več v celoti razbremenjen).
I. SPREMEMBE PRI VSTOPU V SISTEM NORMIRANIH ODHODKOV
Skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:
Državni zbor je sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa (ZPZR), ki uvaja novo delovnopravno pravico: zimski regres za vse delavce, pravica pa velja tudi za funkcionarje. Zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Komu pripada in v kakšnem znesku
Zimski regres znaša polovico minimalne plače in se izplača v denarju. Delavci, ki so zaposleni le del leta ali delajo s krajšim delovnim časom, so upravičeni do sorazmernega dela regresa (z izjemo primerov po 67. in 67.b členu ZDR-1).
Državni zbor je potrdil Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki do 1. 1. 2028 uvaja obvezno izmenjavo e-računov med podjetji in samostojnimi podjetniki v Sloveniji. E-račun je strukturiran XML (npr. eSLOG), zato PDF ne zadošča. Dovoljene poti izmenjave so ponudniki e-poti, neposredne povezave, omrežje PEPPOL ter brezplačna miniBlagajna za manjše obsege. Pošiljanje preko e-pošte ni veljavno (razen pri potrošnikih in čezmejno). Zakon ne uvaja dodatnega poročanja FURS-u in ne spreminja potrjevanja gotovinskih računov.
Finančna uprava Republike Slovenije je 27. oktobra 2025 objavila pojasnilo v zvezi s popravki REK obrazcev na podlagi prejetih obvestil o primerih visokih izplačil povračil stroškov, povezanih z delom.
V obvestilu FURS izpostavlja, da je zaznala več primerov nepravilnega poročanja v REK obrazcih, kjer so izplačila povračil stroškov v zvezi z delom bila poročena kot običajni dohodek ali niso bila ustrezno ločena od drugih vrst izplačil. Takšna nepravilna poročanja lahko privedejo do netočnega obračuna davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost.
Evropska komisija je konec septembra 2025 predstavila strategijo za izvajanje reformnega paketa VAT in the Digital Age (ViDA), ki bo v naslednjih letih temeljito preoblikoval sistem davka na dodano vrednost (DDV) v vseh državah članicah EU – tudi v Sloveniji.
Glavni cilj paketa je modernizacija in digitalizacija DDV-sistema, odprava davčnih vrzeli (VAT gap) in poenostavitev čezmejnega poslovanja. Čeprav bo Slovenija zakonodajo prilagajala postopno, se podjetja in računovodje na spremembe lahko začnejo pripravljati že danes.
Ministrstvo za finance pripravlja celovito prenovo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki naj bi v več fazah začela veljati v letu 2026. Glavni namen prenove je uskladitev z najnovejšimi direktivami EU, poenostavitev davčnega sistema in uvedba sodobnih digitalnih rešitev, ki bodo vplivale na številna področja poslovanja.
Med ključnimi spremembami, ki jih predvideva predlog zakona, so:
Z dnem 9. oktobra 2025 je začela veljati EU uredba o takojšnjih plačilih, ki prinaša pomembne novosti za podjetja in posameznike pri izvajanju domačih ter čezmejnih plačil v evroobmočju.
Nova uredba omogoča, da bodo sredstva prispela k prejemniku v nekaj sekundah – 24 ur na dan, vse dni v letu, tudi ob vikendih in praznikih.
Ključne novosti
Plačila bodo obdelana v nekaj sekundah, ne glede na uro ali dan.
Brez dodatnih stroškov – cena takojšnjega plačila je enaka kot pri običajnem plačilu.